V zgodnji fazi je paradontoza le redko boleča

Paradontoza je vnetje obzobnih tkiv. Dokler je vneta samo dlesen, se  takšno stanje v ustih imenuje gingivitis. Ko se vnetje razširi še na druga obzobna tkiva, tedaj govorimo o parodontitisu. Dejstvo je, da se večina ljudi, ki ima tovrstno bolezen, tega niti ne zaveda. Zlasti je to značilno za zgodnjo fazo, ko je bolezen le redko boleča. Kadar se pojavijo bolečine, je praviloma že prepozno za reševanje zob.

Kako zdrava ali kako prizadeta so obzobna tkiva, ne moremo ugotoviti brez temeljitega pregleda. Za celotni pregled ustne votline pa ni dovolj samo nekaj minut, kolikor v povprečju traja zobozdravstveni pregled.

Parodontitis ni ozdravljiva bolezen

Paradontoza ni ozdravljiva bolezen. Kljub temu pa se jo lahko uredi do te mere, da se upočasni njeno napredovanje. Za to potrebujemo redne preglede plaka, prav tako odlična ustna higiena. Ves čas se je treba držati navodil strokovnjakov. Na voljo je tudi lasersko zdravljenje parodontalne bolezni.

Z uporabo laserja se v žepu okoli vsakega zobu brez kirurških posegov opravi kakovostna odstranitev vnetnih tkiv, globinska dezinfekcija ter sterilizacija obzobnih žepkov. S pomočjo laserske svetlobe se odstrani preostali zobni kamen pa tudi bakterije. Slednje so odgovorne za propad obzobnih tkiv.

Parodontoza je resna diagnoza, ki se razvija počasi. Mnogi sploh ne vedo, da jo imajo. 

Pogoj za uspešno zdravljenje bolezni zob

Zdrava dlesen ter čista zobna korenina sta v resnici predpogoj za dovolj uspešno zdravljenje parodontoze. Laserska energija lahko na tkiva vpliva biostimulativno. To pomeni, da učinkovito pospešuje regeneracijo dlesni in celjenje. Zato je zdravljenje lahko bistveno hitrejše.

Koliko časa traja parodontalno zdravljenje, je odvisno zlasti od same prizadetosti obzobnih tkiv. Potrebnih je več obiskov ustnega higienika, in to v kratkem časovnem razmiku. Celjenje in zdravljenje poteka v povprečju od treh do štirih mesecev. Po zaključku terapij pa vam ustni higienik praviloma predpiše termin, na katerem se ponovno izmeri sama globina obzobnih žepov ter naredi tako imenovano vzdrževalno higiensko fazo.

V izbranem dentalnem centru vam torej lahko v povezavi z omenjeno boleznijo zob ugotovijo stanje dlesni, kako globoki so žepi, kako poškodovana je kost, kje so trde in kje so mehke zobne obloge, kje je vnetje pa tudi njegovo stopnjo. Ne nazadnje se ugotovijo še dejavniki tveganja pa tudi povezava ustnega zdravja s telesnim.

Tako kot je paradontoza skrita bolezen je skrito tudi njeno ime. Pravilno ime bolezni je namreč parodontalna bolezen ali parodontitis.

Granulom je večinoma prisoten pri vrhu korenine

Granulom ali granulomsko periapikalno vnetje je oblika kroničnega vnetje, ki je najpogosteje prisotna pri vrhu korenine ter je posledica vnetja ter odmrtja živca. In zakaj takšno stanje v ustni votlini sploh nastane?

Živec ali pulpa največkrat odmreta kot posledica globokega kariesa. Prav tako gre lahko za poškodbo zoba ob kakšnem udarcu, ortodontskem zdravljenju ali pa ob nerodnem ugrizu v trši predmet. Takšen prizadeti zob je mrtev in sčasoma ga okužijo tudi bakterije.

Granulom – kronični periapikalni proces nastane kot posledica vnetja zobne pulpe

Granuloma s prostim očesom ne opazimo

Praviloma granulom s prostim očesom ni viden. Kljub temu nam lahko več kliničnih znakov pomaga postaviti diagnozo zanj. Pri tej situaciji je zob lahko zabarvan, lahko se pojavlja tudi oteklina, zob je bolj občutljiv na ugriz. Pojavlja se lahko tudi mehurček, iz katerega teče gnojna tekočina.

Vsekakor vsi omenjeni znaki niso vedno prisotni. Prizadeti zob prav tako ni vedno boleč. Posledično je za samo diagnozo granuloma potreben tudi rentgenski posnetek. Granulom je lahko tudi povsem asimptomatski. Šele zobni rentgen ter ostali testi tako lahko potrdijo diagnozo. Pri zobeh z večjimi plombami in pri takšnih, ki so na pogled povsem brez posebnosti in že več let ne povzročajo nikakršnih težav, se granulom pogosto opazi in rentgensko diagnosticira.

YouTube video

Zobna bolezen, ki lahko leta miruje

Za granulom je torej značilno, da je kronično vnetje. To pomeni, da lahko leta miruje in se kot bolečina ali oteklina izrazi šele ob nenadnem padcu odpornosti. Vnetni proces v enem samem zobu pa lahko vpliva na celo naše telo. To pomeni, da je stalni vir infekcije. Določeni primeri granuloma se lahko preobrazijo v cisto. Slednjo pa je treba kirurško odstraniti.

Praviloma se granulom zdravi s pomočjo tako imenovanega endodontskega zdravljenja. Namen je odstranitev vnetnega ali odmrlega pulpnega tkiva ter bakterij iz koreninskih kanalov. Postopek se opravlja kar s pomočjo inštrumentov, ki zagotavljajo učinkovito sodobno ter izjemno natančno endodontsko obravnavo. Z razkužili se ob tem spira kanale in na koncu obravnava še z laserjem. Na takšen način se lahko uspešno uničijo tudi najbolj odporne bakterije. Pri delu pa je vsekakor potrebna izjemna natančnost pa tudi odlično poznavanje anatomije zob in zobnih korenin.

Članki iz iste kategorije:

Both comments and pings are currently closed.

Comments are closed.