Psihoterapija je samostojna znanstveno-strokovna disciplina, ki se ukvarja predvsem z zdravljenjem duševnih motenj oziroma težav. Strokovnjak – psihoterapevt – pri tem uporablja najrazličnejše psihološke metode dela. Lahko rečemo, da torej psihoterapija ponuja izvrstno priložnost, da lahko ob učinkoviti pomoči strokovnjaka uspešno odpravimo tako vzroke kot simptome duševnih motenj, prav tako čustvenih stisk in ne nazadnje težav v medosebnih odnosih. Vzporedno lahko še čustveno zorimo.

Glavni cilj obravnave pri psihoterapevtu je odstranjevanje in preoblikovanje simptomov, sprememba motečih oblik doživljanja in vedenja in podpora osebne rasti.

Od česa je odvisna učinkovitost psihoterapije?

Učinkovitost psihoterapije je odvisna od številnih dejavnikov. Najpomembnejša pa sta zagotovo dva. To sta odnos med terapevtom ter klientom in klientova motiviranost pa tudi vztrajnost pri ukvarjanju s samim seboj.

Za uspeh, ki nam ga lahko ponudi psihoterapija, je poglavitno, na kakšen način se terapevt in klient ujemata. Človek se namreč lahko spreminja samo v okviru odnosa, v katerem se počuti dovolj varno pa tudi sprejeto. Če klient po prvih nekaj obiskih ne doseže pričakovanega rezultata, zagotovo s terapevtom nista dovolj dobra kombinacija.

Nezaželeni učinki psihoterapije

Vsekakor naj bi nas psihoterapija praviloma pripeljala do pozitivnih sprememb. Kljub temu pa takšen proces lahko občasno spremlja cela paleta nezaželenih učinkov. To so denimo lahko neprijetni občutki, kot so jeza, žalost, nemoč, razočaranje, začasno poslabšanje medosebnih odnosov. Seveda se tudi začetni simptomi, zaradi katerih smo prišli na terapijo, za krajši čas lahko povrnejo oziroma jih zamenjajo novi.

Najpomembneje pa je, da klient ne obupa tudi v omenjenih situacijah oziroma da ne odstopi od terapije, temveč o tem spregovori na seansi. Zavedati se mora, da gre samo za prehodne težave.

Varen odnos je ključni dejavnik za uspešno zdravljenje

Raziskave so potrdile, da je ravno varen odnos ključni dejavnik za uspešno zdravljenje, ki ga ponuja psihoterapija oziroma psihoterapevt. Takšnemu odnosu rečemo tudi korekten odnos, ker omogoča korekcijo čustvenih primanjkljajev. Slednji so posledica negativnega primarnega odnosa.

Seveda pa oblikovanje korektnega odnosa v terapiji ter proces zdravljenja zahteva kar nekaj časa. Oblike terapije, ki temeljijo na omenjenem odnosu, lahko trajajo več let. Samo dolgotrajna psihoterapija naj bi spreminjala našo strukturo možganov. Spremembe, ki so dosežene na takšen način, pa so seveda praviloma trajne.

Preberite si še naslednji članek: Komu je namenjena družinska psihoterapija?

Partnerska terapija je dragocen vir podpore in modrosti, ki pari vodi k bolj zdravim, srečnim in izpolnjujočim odnosom. S pomočjo partnerske terapije pari lahko premagajo izzive, izboljšajo medsebojno razumevanje ter skupaj gradijo trajno in ljubeče partnerstvo.

Kaj je anksioznost?

Anksioznost velja za vrsto motnje, ki navadno precej resno moti pa tudi ogroža naše zdravje, prav tako tudi samo kakovost življenja. Najpogostejši simptomi, ki spremljajo omenjeno motnjo, so kronična izčrpanost, motnje spanja, bolečine v prsih, glavobol, trebušna nervoza, napetost v vratu in mišicah, otrple okončine, občutek cmoka v grlu in še drugi psihosomatski simptomi.

Do neke mere je anksioznost lahko povsem normalno stanje. Vsi imamo namreč skrbi, se česa ali koga bojimo, smo tu in tam nervozni, nezadovoljni, morda razdražljivi. Če pa pri sebi opazimo, da omenjeni simptomi večino časa prevladujejo in vztrajajo, potem je naša anksioznost povečana.

Zdravljenje anksioznosti s pomočjo psihoterapije

Dobre rezultate pri zdravljenju anksioznosti lahko dosežemo s psihoterapijo. Posamezniki, ki se zdravijo na takšen način, precej hitro čutijo olajšanje in se počutijo bistveno bolje. Postopoma prihaja do sprememb v psihičnem delovanju.

Psihoterapija nam na sploh lahko ponudi izjemno varen prostor, kjer lahko brez kakršnega koli obsojanja raziskujemo svoje misli, vedenja, čustva pa tudi občutke. Ozaveščamo negativne ali za nas nekoristne ponavljajoče se vzorce in ustvarjamo nove. Najpomembneje pa je, da pri tem k sebi stopamo s spoštovanjem in z veliko mero ljubezni.

Telo se na namišljeno bojazen odzove enako kot na pravo nevarnost

Lahko se pripeti, da varovalni mehanizem anksioznosti deluje narobe ter se sproži, čeprav ni nevarnosti. Anksioznost torej lahko sproža že nenevarna situacija ali bitje. Reakcija pa je lahko pretirana in traja predolgo. Naše telo je v tem primeru pripravljeno na boj s sovražnikom oziroma na beg. A v resnici se pravi sovražnik skriva v nas samih. Če nas takšna vrsta strahu spremlja v vsakodnevnem življenju, potem govorimo o anksiozni motnji.

Dejstvo je, da se anksiozne motnje lahko pojavljajo v prav vseh starostnih obdobjih. To pomeni, da so lahko prisotne tako pri odraslih osebah kot pri otrocih. Prizadenejo oba spola, a so pri ženskah navadno precej bolj pogosto prisotne. Sama motnja pa še zdaleč ni samo neprijetna, temveč vpliva na številna področja našega delovanja oziroma življenja. Pojavljati se pričnejo težave v medosebnih odnosih, pričenjamo se izogibati najrazličnejšim aktivnostim, na delovnem mestu smo zato lahko manj uspešni.

Članki iz iste kategorije:

• Komu je namenjena družinska psihoterapija?
• Družinska psihoterapija kot oblika terapije, ki se osredotoča na težave znotraj odnosov v družini
• Zakaj so potrebni redni očesni pregledi?
• Učinek kompresijskih nogavic
• V zgodnji fazi je paradontoza le redko boleča
• CBD pršilo – priljubljen in učinkovit izdelek
• Primerni prehranski dodatki za različna življenjska obdobja