Parodontoza kot posledica vnetja zob

Parodontoza ali parodontalna bolezen se praviloma pojavi kot posledica vnetja zob. Tega povzročajo bakterije v biofilmu, za katerega je značilno, da ostaja na zobeh, ker ha nismo dovolj učinkovito očistili. Vnetje navadno povzroča krvavitev dlesni, prav tako izgubo kosti. posledično se povečajo oziroma poglobijo obzobni žepki.

Lahko rečemo, da je parodontoza kronična bolezen. Ko traja neoliko dlje časa, se lahko zobje pričnejo tudi majati. Nato pa lahko celo sami izpadejo. Zavedati se moramo, da same znake tovrstne bolezni sprva sploh ni lahko prepoznati. To pomeni, da se na začetku niti ne zavedamo, da imamo parodontalno bolezen.

Parodontoza, znana tudi kot parodontalna bolezen, je resna bolezen dlesni in obzobnih tkiv, ki lahko prizadene posameznike vseh starosti.

Uspešno prepoznavanje parodontoze

Kako najlaže prepoznati, da nas pesti parodontoza? Eden od zelo očitnih znakov je na primer izjemno slab zadah ali pa slab okus. To se dogaja zlasti zaradi škodljivih bakterij v ustni votlini. Te namreč pri svoji presnovi in razpadanju oddajajo oziroma proizvajajo hlapljive žveplove spojine.

Opozorilni znak za parodontalno bolezen je lahko tudi krvavitev dlesni. Prav tako otečene, rdeče in občutljive dlesni. V primeru da se vam zobje morda že majajo, pa pomeni, da je vaša parodontoza že kar precej napredovala.

Gingivitis ali vnetje zobne dlesni

Če na zobeh po samem čiščenju vseeno ostajajo obloge in to iz dneva v dan, se zelo verjetno iz tega razvije gingivitis oziroma vnetje zobne dlesni. To pa je v resnici prva stopnja parodontalne bolezni.

Ključno je, da svojega izbranega zobozdravnika obiskujete redno. Ta vam bo namreč lahko omenjeno bolezen lahko hitro odkril – v dovolj zgodnji fazi. Obenem vam bo pomagal s profesionalnim čiščenjem pa tudi z drugimi koristnimi postopki zdravljenja. Tako boste lahko najhitreje in najučinkoviteje dosegli umiritev parodontoze. Slednje je zlasti pomembno, če ste že genetsko nagnjeni k takšnemu stanju.

Posledice parodontoze

Posledic, ki nam jih lahko prinese parodontoza, se v resnici premalo zavedamo. Takšno stanje na primer lahko zelo slabo vpliva tudi na nosečnost in na rojstvo otroka. Značilna je denimo nizka porodna teža ali pa prezgodnje rojstvo otroka.

Nekatere študije parodontozo povezujejo tudi z infekcijami respiratornega trakta pri hospitaliziranih pacientih. Bolezen naj bi ne nazadnje vplivala tudi na srčno-žilna obolenja, na diabetes, bolezni dihal.

Parodontoza je vnetno stanje, ki se začne s kopičenjem zobnih oblog (zobnega plaka) na površini zob.

Pogosti vzroki za pojav zobobola

Zobobol je stanje, ki ga slej ko prej občuti vsak od nas. Lahko se pojavi zaradi različnih vzrokov, najpogosteje pa je to seveda slaba ustna higiena, ki se ponavlja iz dneva v dan. Na to vas bo opozoril tudi vaš osebni zobozdravnik.

Na žalost se lahko zobobol pojavi kar iznenada. Nekateri ob tem lahko čutijo zelo močne bolečine, ki jih ovirajo tudi pri vsakodnevnih opravilih. V tem primeru je še toliko pomembneje, da čim prej obiščete zobarja.

Bolečina v zobu kot posledica zobne gnilobe ali kariesa

Pogosto se zobobol pojavi kot posledica zobne gnilobe ali kariesa. Seveda se ne pojavi takoj, temveč tedaj, ko stanje v ustni votlini že kar precej napreduje. Vname se pulpa v zobu. Ko se to zgodi, se bolečina najpogosteje pojavi v času jedi.

Seveda se zobobol lahko pojavi tudi večkrat na dan. Lahko ga celo spremlja vročina oziroma temperatura telesa nad 38 stopinj Celzija. Bolečina v zobu pa se lahko pojavi celo kmalu za tem, ko zobozdravnik plombira enega ali pa več zob obenem.

Karies, bolj znan kot zobna gniloba, je ena izmed najpogostejših bolezni v ustni votlini.

Preprečevanje zobobola

Vsekakor je zobobol najbolje preprečiti. To najlaže storite tako, da ugotovite, ali imate zobne obloge. Očistite si zobe, nato pa jih čez nekaj lasa s konico jezika nežno obliznite. V primeru, da boste začutili lepko, hrapavo snov, to pomeni, da imate v ustni votlini zobne obloge.

Obloge na zobeh so sestavljene iz delcev hrane, sluzi in iz bakterij. Nastajajo zlasti med zobmi, prav tako na meji med dlesnijo in zobom. Tvori se kislina, saj razkrajajo sladkor v hrani. Kislina prične razjedati sklenino zoba in vanjo lahko zvrta precej veliko luknjo. To je začetek zobne gnilobe, ki lahko preraste v zobobol.

YouTube video
ž

Vsekakor je daleč najbolje, da zobozdravnik zobno gnilobo prične zdraviti takoj. V nasprotnem primeru bo kislina pričela torej razjedati sklenino do same zobovine pa tudi pod njo. V njej se nahajajo precej majhni kanalčki. Ti vodijo do zobne pulpe. Bakterije po njih zlahka pridejo v pulpo. Ta se posledično vname. V tem primeru se bo vaše telo borilo tako, da bo poskušalo v zobno pulpo poslati več levkocitov oziroma belih krvničk. Te začnejo bakterije uničevati. Ob vsem tem se krvne žile pričnejo širiti, zato pritiskajo na živčne končiče zob. Posledično se pojavi zobobol.

Članki iz iste kategorije:

Both comments and pings are currently closed.

Comments are closed.