Kaj je pravzaprav vzrok, da nastane bipolarna motnja, pravzaprav ni točno znano. In ker torej ne poznamo konkretnega vzroka za nastanek tovrstne bolezni, lahko rečemo, da lahko zboli prav vsak. V sam nastanek pojava bi lahko bili vpleteni nenormalni prenosi živčnih impulzov, ekspresija genov, napačni signali med celicami, kronične poškodbe nevronov.

Nastanek bipolarne motnje bi sicer lahko delno pojasnjevali tudi z dednostjo, ker se lahko pojavlja pri več članih družine v več generacijah. A dejstvo je, da večina prizadetih v družini nima nikogar, ki bi imel to bolezen.

Kakšno strokovno mnenje o bipolarni motnji prevladuje?

V strokovni javnosti v povezavi z bipolarno motnjo v tem hipu prevladuje mnenje, da je vzrok zlasti biološke narave in da gre za dedno bolezen, pri kateri pa so zunanji stresorji samo sprožilci prve epizode. Na sam razvoj in potek motnje pa seveda zmorejo vplivati dejavniki okolja. Slednji so povezani z doživljanjem stresnih situacij.

Prva epizoda manije oziroma depresije se izjemno pogosto pojavi po nekem večjem dogodku, na primer po zamenjavi šole, po rojstvu otroka, v času potovanja v druge časovne pasove. Na pojav in potek lahko precej močno vplivajo še psihoaktivne snovi, kot sta kokain ter alkohol. Zato se lahko pojavi alkoholizem, kot delni ali celotni pobeg od življenja, ki mislimo, da mu nismo kos.

Ali sta vzrok za bipolarno motnjo lahko osebnostna šibkost ali slab značaj?

Pogosto se sprašujemo, ali je bipolarna motnja morda posledica osebnostne šibkosti ali slabega značaja. Odgovor je negativen. V času depresije prizadeta oseba opušča dejavnosti, zanemarja svoje vsakodnevne obveznosti, pomaga si celo z drogami ter alkoholom. Obenem obstaja precej veliko tveganje še za samomorilno vedenje.

V maniji prizadeta oseba lahko preveč zapravlja, se obnaša povsem neprimerno, neprimerno posluje, se zapleta v najrazličnejše romantične zveze ter podobno. Temu neredko sledijo težave tako v družinskem oziroma zasebnem pa tudi v poslovnem življenju. Seveda nobeno od omenjenih vedenj ni vnaprej načrtovano, ampak ga sproži obdobje manije oziroma depresije.

Postavitev diagnoze za bipolarno motnjo

Psihiater se mora z bolnikom najprej zelo temeljito pogovoriti. Prav tako s svojci in pridobiti zgodovino poteka samega pojava oziroma bolezni. V določenem obdobju so manije bistveno manj očitne in je v ospredju zlasti depresija. Slednje seveda lahko napačno vodi v diagnozo depresivne motnje.

Določanje o tem, ali ima oseba samo depresijo ali pa se faze ter obdobja depresivnosti izmenjujejo z obdobji maničnosti včasih zahteva precej bolj dolgotrajno opazovanje.

Kaj vse vključuje psihoterapija?

Psihoterapija je pravzaprav zdravljenje duše. Torej vključuje zdravljenje duševnih oziroma čustvenih težav, in sicer s pomočjo govora. Psihoterapevti lahko sodijo v različne smeri psihoterapije, posledično pa pri svojem delu lahko uporabljajo najrazličnejše metode in tehnike. A ne glede na to imajo vsi skupni cilj; to je izboljšanje kakovosti življenja prizadete osebe oziroma pacienta.

Klient pri psihoterapiji je lahko posameznik, lahko pa gre za par ali celo za celo družino. Psihoterapevtska pomoč pa se navadno poišče zato, ker se želimo otresti določene stiske na dovolj učinkovit način.

Postopek psihoterapije se odvija v varnem terapevtskem odnosu

Prvi pogoj za uspeh je to, da se psihoterapija odvija v dovolj varnem terapevtskem odnosu. Gre za veliko mero spoštovanja pa tudi zaupanja. Temu strokovno rečemo delovna aliansa. Človeka se pri tem obravnava celostno, ker zajema njegovo telesno, kognitivno, čustveno, socialno, vedenjsko in duhovno dimenzijo.

Cilj psihoterapije pa je seveda doseči spremembe, ki bodo trajno odpravile ali pa vsaj kar se da omilile škodljive vzorce. Posledično naj bi se povečala tudi samozavest klienta ter mu omogočalo večjo izrabo potencialov in bolj kakovostnega življenja.

Psihoterapevt mora razumeti preteklost klienta

Pomembno je, da izbrani psihoterapevt kar se da razume oziroma ve veliko o klientovi preteklosti. V ozadju so družinski vzorci, otroška doživetja, travme ter seveda še številni drugi pretekli dogodki, ki so pacienta morda pripeljali v določeno stanje.

Lahko torej rečemo, da je psihoterapija vrsta potovanja k samemu sebi in k drugim. Na tej poti pa nas spremlja psihoterapevt. Predpogoj za uspešen postopek pa je vzpostavitev dovolj dobrega odnosa med klientom in psihoterapevtom. Psihoterapevt mora biti obvezno strokoven, neobsojajoč, sočuten, avtentičen ter ne nazadnje tudi zaupanja vredna oseba. Ravno tovrstni odnos je namreč tisti, ki zdravi ter postane model za vzpostavljanje bolj kakovostnih odnosov v življenju klienta.

Različne psihoterapevtske smeri

Pri nas je razvitih kar nekaj učinkovitih psihoterapevtskih smeri, na primer:

• družinska terapija,
• transakcijska analiza,
• psihoanalitična psihoterapija,
• vedenjska kognitivna,
• gestalt,
• integrativna terapija

in še bi lahko naštevali.

Članki iz iste kategorije:

• Bipolarna motnja v modernem svetu
• Motnje hranjenja
• Granulom lahko dolga leta samo miruje
• Kaj je melanom
• Vrtoglavica
• Downov sindrom
• Anksioznost