Anksioznost

Anksioznost je pravzaprav neko fiziološko in psihološko stanje

Anksioznost, kaj je to?

Termin ankisoznost nakazuje na stanje živčne napetosti, tesnobo. Anksioznost je pravzaprav neko fiziološko in psihološko stanje, katerega zaznamujejo miselne, čustvene in telesne spremembe. Gre za povsem naraven odziv na t.i. stresor, kateri je lahko namišljen ali realen. Kadar postane anksioznost pretirana, se razvije v tako imenovano anksiozno motnjo. Anksiozne motnje so motnje, katerim sta nenaravna in nenavadna anksioznost skupni točki.

Prav vsak izmed nas je kdaj občutil malce tesnobnosti, zaskrbljenosti ali živčnosti, kar je povsem normalno. Vas je kdaj zajel občutek skrbi, strahu, nelagodja, bojazni, da bi se nekaj lahko zgodilo ali občutek nervoze? Vse to so tudi simptomi anksioznosti in so pri današnjem, stresnem tempu življenja, so vse bolj prisotni v naših življenjih.

Anksioznost lahko nastopi v obliki blagih ali intenzivnih občutkov
Anksioznosti katera se občuti kot neko nelagodje

Kakšne oblike anksioznosti poznamo

Anksioznost lahko nastopi v obliki blagih ali intenzivnih občutkov, saj se pojavlja v različnih oblikah:

Lebdeča anksioznost

Najpogostejša je prosto lebdeča anksioznost ali tesnobnost, katere pa bolnik sam ne more nadzorovati.

Fobija

Druga oblika je fobija, ki pomeni strah pred določenim predmetom, bitjem ali nekaterimi okoliščinami (npr. klavstrofobija). Pomembno se je zavedati, da se lahko katera koli oblika stopnjuje v paniko, zato je potrebno pravoičasno ukrepati. Vendar pozor – ločiti moramo tesnobnost od povsem običajnih občutkov strahu.

YouTube video
Video: Kaj je anksioznost in kako jo odpravite trajno

Vedite, da je povsem naravno ob neznanih, novih in predvsem zahtevnih situacijah občutiti neke vrste strah, nemir. Lep primer opisanega sta strah in nervoza pred kakšnim izpitom, zmenkom, sestankom, ipd. V tem primeru gre za vrsto blage anksioznosti katera se občuti kot neko nelagodje in bo minilo takoj, ko mine pomemben dogodek. Bolj intenzivne občutke anksioznosti pa že spremlja panika, občutek nevarnosti in močan strah, napetost ter stres.

Vzroki za pojav tesnobnosti so lahko različni, na podlagi nekaterih raziskav pa so strokovnjaki odkrili najpogostejše. Sumijo, da je tesnobnost lahko podedovana ali pa se kaže kot posledica nekaterih dogodkov oziroma doživetij iz otroštva posameznika, prav tako pa se lahko pojavi ob nenadni stresni življenjski spremembi, situaciji.

Simptomi

Zgoraj smo omenili nekatere psihične simptome, kateri nakazujejo na anksioznost oziroma tesnobnost. Obstajajo pa tudi nekateri fizični pokazatelji te bolezni. Najpogostejši, ki se pojavljajo so: mišična napetost, šibkost, utrujenost, napetost, pospešeno bitje srca, bolečina v prsih, slabost, glavobol, bolečina v trebuhu, zadihanost, povišan krvni pritisk, potenje, razširitev zenic, tresenje, bledica, driska, bruhanje, zardevanje, pogosto uriniranje, omotica in izguba zavesti, itd.

Zdravljenje

Pri lažjih oblikah uspešno zmanjšuje stres in lajša simptome tako imenovani avtogeni trening. Sicer pa se anksioznost zdravi s pomočjo psihoterapije ali zdravil. Pri slednjih so predvsem uspešni antidepresivi, ter CBD kapljice.

Anksioznost ni nalezljiva, zato oseb s to motnjo nikar ne zavračajte, ampak jim nudite ustrezno pomoč in podporo!

Članki iz iste kategorije:

Both comments and pings are currently closed.

Comments are closed.